Šola.

Šala mala?

Kje pa?!

To je lahko ena velika »štala«.

Zakaj?

Prvič: zjutraj lahko zaspiš,

ker je zvečer lepo, če dolgo bediš.

Drugič: ah, te naloge  ̵  nadloge,

lahko nehote kakšno pozabiš.

Zjutraj bujenje,

v šoli učenje

in te presnete domače naloge,

ah, to je šele pravo trpljenje.

Saj vam pravim,

šola je »štala«,

tudi če znanja

potem polna je glava.

                        Neja Prelc, 6. a

Šola je včasih malo nora.

V njej pišemo, se učimo,

včasih pa tudi kakšno kazen dobimo,

a se iz tega kaj naučimo.

Ko šolski zvonec zazvoni,

se iz učilnice zapodimo vsi.

Na hodniku se hihitamo in podimo,

vse dokler opozorila ne dobimo.

Le kaj bi si mislil naš Kette,

če z nami bi gulil se šolske predmete.

Gotovo srbele bi ga pete,

a ne bi se podil, temveč ustvarjal sonete.

                                                 Ana Škrlj, 6. a

Naša šola

sredi mesta stoji,

park jo obdaja

in jo krasi.

V šoli je super,

treba se je učiti,

kajti če se učimo,

lepe ocene dobimo.

Lepo nam je skupaj,

v dobrem in slabem,

se skupaj igramo

in se lepo imamo.

                         Aljaž Batista, 6. a

Ko sem še zelo majhna bila,

v vrtec vsak dan sem šla.

Občudovala sem otroke,

ki na rami so nosili šolske torbe.

Končno prišel je dan,

ko prestopila sem šolski prag

in z mamico ponosno v razred stopila.

Takrat sem si trdno obljubila,

da se bom pridno učila.

Z leti sem spoznala,

da ta šola ni ravno šala,

da se je treba kar pridno učiti,

če hočeš lepe ocene dobiti.

                                     Lea Knafelc, 6. a

Najlepši kotiček našega kraja

in moja vsakodnevna postaja.

To je šola,

o, kakšna smola.

Da šola moja je dolžnost,

tako mi učitelji in starši pravijo,

a kaj, ko krade mi prostost,

na to kaj hitro pozabijo.

Priznam, včasih zna biti zabavno

in to je dokaj mikavno,

a komaj čakam, da zazvoni šolski zvonec,

takrat se zavedam, da je pouka konec.

                                                   Žiga Pušnik, 6. a

Učenci so že pripravljeni na pouk,

jaz pa spim doma kot čuk.

Mama iz kuhinje kriči:

»V šolo gremo, brž vstani!«

Ura kot nora tiktaka,

avto pred vrati že čaka.

Jaz pa kot zmešan odbrzim,

da k pouku še pravočasno prihitim.

Pred razredom vlada zmeda,

učiteljica pa nas grdo gleda.

Jaz si oddahnem in sam pri sebi zamahnem,

češ kaj mi je bilo treba vsega tega jutranjega norenja.

                                                       Bojan Djak, 6. a

Naša šola lepa je,

po Dragotinu Ketteju nosi ime.

Poet naš znan je povsod,

pozna ga ves slovenski rod.

Kako je v šoli?

Joj, kakšno vprašanje!

Vsak, ki jo izkusi, ve, da učiti mora se

in tudi kaj znati, če hoče v življenju kaj postati.

Skozi okno pogledam,

zunaj sonce žari,

a kaj, ko v šolo

se mi spet mudi.

Ne da se mi zmeraj,

to pošteno priznam.

A delati v tovarni za par evrov ne želim,

zato se v šoli pridno učim.

                      Matic Cesar, 6. a