Iz korenin preteklosti rastemo v prihodnost

Pregled zgodovine šolstva ob 60. letnici Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica

Besedilo: Martina Petek Gojak

Fotografije: arhiv Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica

Osnovna šola Dragotina Ketteja je v šestdesetih letih svojega delovanja doprinesla zelo pomemben in kakovosten delež k razvoju šolstva in dvigu narodne ter kulturne omike na Bistriškem. Šola je bila slavnostno odprta 15. septembra 1963.

Začetki šolstva na Bistriškem

Sprehodimo se najprej do samih začetkov šolstva na Bistriškem. Ti segajo v leto 1814, ko je bila 11. julija na pobudo in tudi z denarno podporo naprednih domačinov v Trnovem ustanovljena ljudska šola. Ta je več desetletij delovala kot enorazrednica v privatni hiši v Trnovem (danes Jurčičeva ulica 2). Leta 1866 je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje (danes Jurčičeva ulica 1), kjer je sprva potekal pouk v treh razredih, desetletje kasneje pa je ljudska šola v Trnovem postala že štirirazrednica. Uboge šolske sestre de Notre Dame so 22. novembra 1888 v novoustanovljenem samostanu v Trnovem odprle dekliško šolo. Ta je sčasoma iz enorazrednice prerasla v javno priznano popolno osnovno šolo. Samostanske sestre so v nadaljnjih šestdesetih letih odigrale izredno pomembno vlogo pri izobraževanju otrok na Bistriškem, tudi med 2. svetovno vojno in še nekaj let po njej. V času Kraljevine Italije je šolstvo na Primorskem, tako tudi na Bistriškem, doživljalo težke preizkušnje, saj je bil leta 1923 s šolsko reformo slovenski jezik v šolah prepovedan, večina slovenskih učiteljev pa pregnanih. Po kapitulaciji Italije septembra l. 1943, se je slovenska beseda spet vrnila v šolsko okolje.

Pot k izgradnji in ureditvi nove šole v Trnovem

Po koncu 2. svetovne vojne je nova oblast v Trnovem ustanovila državno osnovno šolo. Ta je delovala v poslopju nekdanje ljudske šole v Trnovem (Jurčičeva ul. 1) in v prostorih samostana. Osnovne šole so delovale tudi v okoliških vaseh: Prem, Harije, Ostrožno Brdo … Novi splošni zakon o šolstvu, ki je stopil v veljavo v šolskem letu 1958/59, je uvedel obvezno osemletno osnovno šolo. Uveljavitev novega zakona je osnovni šoli v Trnovem povzročila veliko prostorsko stisko, saj se je število učencev iz približno 380 povečalo na več kot 1000. Nova šolska stavba z večjim številom učilnic je tako postala nuja.

Gradnja nove šole se je pričela 1. novembra 1959 in se je večinoma financirala z  občinskim samoprispevkom. Šola je bila zgrajena do jeseni leta 1963. Po slavnostni otvoritvi 15. septembra je pouk v njej stekel normalno. Zaradi velikega števila učencev je pouk nadaljnjih 20 let potekal v dveh izmenah. Veliko pozornosti se je ob izgradnji šole namenilo tudi ureditvi njene okolice. Prostrani travniki ob šolski stavbi so bili po  načrtu in zasnovi Alojza Avsca preurejeni v lepe parkovne zasaditve dreves in cvetja ter športne površine, ki še danes učencem in učiteljem omogočajo kvalitetno izvedbo pouka in ostalih dejavnosti na prostem.

V prvi polovici 60-ih let je občina Ilirska Bistrica izvedla reorganizacijo šolske mreže. Zaradi vse manjšega števila otrok so bile nekatere vaške šole ukinjene, ostale pa so se preoblikovale v podružnične šole. K Osnovni šoli Dragotina Ketteja so po novem spadale naslednje podružnične šole: Veliko Brdo, Dolnji Zemon, Vrbovo, Harije, Prem in Ostrožno Brdo. Ker se je število otrok po vaseh še naprej zmanjševalo, so se podružnične šole postopoma ukinjale, najprej na Velikem Brdu (l. 1970) in nazadnje v Harijah (l. 1978).

OŠ Dragotina Ketteja v svojem delovanju začrta visoke pedagoške standarde

 Osnovna šola Dragotina Ketteja je od samega začetka stremela k uvajanju sodobnih in inovativnih didaktičnih metod v ure pouka, kar je prispevalo k izjemnemu strokovnemu ugledu, ki ga je šola imela tudi izven meja domače občine. Osnovna šola Dragotina Ketteja je bila v tem prvem obdobju delovanja hospitacijska šola. Njeni učitelji so bili mentorji bodočim mladim učiteljem iz širše okolice. Med drugim je šola zelo spodbujala pouk v naravi in bila med prvimi šolami na Primorskem, ki so kot del pouka začele izvajati šolo v naravi. Zavedanje učiteljev, da učence, poleg podajanja znanja, vzgajajo tudi za življenje, se je odražalo v izvajanju številnih šolskih in  obšolskih dejavnosti – modelarstvo, taborništvo, planinstvo, pevski zbor, fotografski krožek, ples, filatelija in številne druge, ki so šolo še bolj trdno povezale z lokalnim okoljem, društvi in ustanovami. Velik poudarek je šola dajala tudi razvoju športa.

Izgradnja nove šolske stavbe na Rozmanovi ulici

Ob številnih dosežkih na vzgojno-izobraževalnem področju se je Osnovna šola Dragotina Ketteja vseskozi soočala s hudo prostorsko stisko. V manj kot 20-ih letih delovanja šole je lokalna skupnost že razmišljala o gradnji nove šolske stavbe. Ta se je pričela leta 1980 na Rozmanovi ulici v Ilirski Bistrici. Dve leti kasneje je v njej že stekel pouk za 8 oddelkov razredne stopnje. Od šolskega leta 1985/86 je na novi lokaciji potekal pouk na predmetni stopnji. Leta 1989 je bila ob novi šolski zgradbi na Rozmanovi ulici zgrajena še velika športna dvorana. V lokalni skupnosti je vse bolj rastla ideja o smiselnosti delitve Osnovne šole Dragotina Ketteja na dve samostojni šoli. Skupščina občine Ilirska Bistrica je 31. marca 1992 sprejela odlok o razdelitvi Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica na dve samostojni šoli – na Osnovno šolo Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica s sedežem na Župančičevi ulici 7 in Osnovno šolo Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica s sedežem  na Rozmanovi ulici 25 b. Šoli sta začeli samostojno delovati 1. julija 1992.

Prenova šole in njene okolice

Število učencev se je s šolskim letom 1992/93 prepolovilo. Z reorganizacijo šol pa je bilo potrebno v kratkem času obnoviti in preurediti marsikateri del notranjosti šole, da je pouk za vse razrede osemletke lahko normalno stekel. Samo stavbo je pri skoraj 50-ih letih delovanja že močno najedal zob časa. Potrebna je bila celovita sanacija tako notranjosti stavbe kot tudi njene zunanjosti, ki jo je šola izvedla med leti 2007 in 2014. Šola je dobila povsem novo podobo. Zunanja stran se je odela v rdeče-sive barve, notranjost šole pa se je takrat obarvala v še danes prepoznavne rdeče, modre, zelene in sive odtenke. Nedotaknjena je ostala le telovadnica. Že leta pred začetkom celostne prenove šole je bila na lokalni ravni sprejeta odločitev, da je zaradi dotrajanosti telovadnice potrebno zgraditi novo moderno športno dvorano. Tudi okolica šole je v tem času doživela veliko sprememb. Leta 2012 je šola na zelenih površinah pri zadnjem vhodu uredila šolski vrt z učilnico na prostem. Zaradi potreb po drugačni rabi prostora, ki so stalnica v središčih mest, je šola izgubila kar nekaj zelenih površin in športnih igrišč. Na tem delu so zrasla parkirišča pri Domu na Vidmu. V tem sklopu del je bilo zgrajeno še športno igrišče s tribunami in preurejeno dvorišče pri glavnem vhodu v šolo. Kasneje je bilo ob igrišču zgrajeno še avtobusno postajališče, ki je omogočilo veliko večjo prometno varnost na šolskih poteh.

Vpetost šole v lokalno okolje in vzgoja za življenje

Ob vseh prenovitvenih delih kakovost pedagoškega dela šole ni nikoli zastala. Ta se je med drugim kazala (in se še vedno kaže) v trdni vpetosti v lokalno okolje in v obliki aktivnega sodelovanja s številnimi lokalnimi društvi in ustanovami – z Gasilskim društvom, Društvom tabornikov rod Snežniških Ruševcev, s Planinskim društvom Snežnik, Čebelarskim društvom, številnimi športnimi društvi, Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom (LAS), Rdečim križem, Karitasom, Knjižnico Makse Samsa, Zdravstvenim domom Ilirska Bistrica, Domom starejših občanov, TIC Ilirska Bistrica, Sončkom, Občino Ilirska Bistrica, Policijsko postajo Ilirska Bistrica, Združenjem šoferjev in avtomehanikov Slovenije (ZŠAM) in drugimi ter številnimi zasebnimi podjetji in posamezniki. Številni dnevi dejavnosti, akcije, projekti, ki jih je šola izvedla v sodelovanju z naštetimi deležniki, so tako učence kot zaposlene krepili v medvrstniškem, medkulturnem in medgeneracijskem sodelovanju, vseživljenjskem učenju, humanitarnosti in številnih drugih veščinah, pomembnih za življenje. Neprecenljive izkušnje in znanja so učenci pridobili in še vedno pridobivajo tudi z izvajanjem številnih projektov na regionalni, državni in mednarodni ravni. Šola vseskozi daje velik poudarek zborovskemu petju, gibanju in športu.

Šola nadaljuje z uvajanjem didaktičnih in organizacijskih novosti v šolstvu

Enega pomembnejših mejnikov v slovenskem osnovnošolskem izobraževanju predstavlja uvedba devetletke, ki se je na šoli začela uvajati v šolskem letu 2002/03. Uvajanje novih, sodobnejših načinov vzgojno-izobraževalnega dela je bila vseskozi ena izmed glavnih agend šole. V luči prej navedenega je bila OŠ Dragotina Ketteja med prvimi šolami v Sloveniji, ki je v pouk na razredni stopnji uvajala modul za poučevanje angleščine. Z inovativnimi pristopi je šola vseskozi spodbujala bralno in računalniško pismenost. V šolskem letu 2017/18 je šola v skupini s še nekaj šolami v Sloveniji pričela izvajati poskus koncepta razširjenega programa (RaP), katerega glavni namen je omogočiti vsakemu učencu osebni razvoj, usklajen z njegovimi pričakovanji, zmožnostmi, interesi, talenti in potrebami. Šola je z uvedbo RaPa in s tem spremenjenim potekom (urnikom) dejavnosti za učence, sodobnimi pedagoškimi prijemi, novimi aktivnostmi in projekti še dodatno obogatila vzgojno- izobraževalno delo. Le-to se nedvomno kaže v številnih uspehih ter srebrnih in zlatih priznanjih, ki so jih učenci dosegli na območnih in državnih tekmovanjih iz različnih predmetnih področij. Zelo lepe uspehe učenci dosegajo na različnih likovnih in literarnih natečajih. Nenazadnje pa se kvalitetno pedagoško delo odslikava tudi v dobrih rezultatih Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in različnih mednarodnih raziskavah – TIMSS, PISA in druge. Navedeni uspehi in dosežki niso ostali neopaženi ne na lokalni in tudi ne na državni ravni. Tako je Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica ob svoji 50- in 60-letnici delovanja prejela spominsko plaketo Občine Ilirska Bistrica. Leta 2018 je Zavod Republike Slovenije za šolstvo šoli podelil priznanje Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju vzgojno-izobraževalnih novosti.

Viri:

V krogu: štirideset let Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, 2003. Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Ilirska Bistrica.

Grlj Dimitrij. 1994. 180 let osnovnega šolstva v Ilirski Bistrici. Tiskarna Vovk, Domžale.

Osebni arhiv Dimitrija Grlja.

Arhiv Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica.