V času, ko smo se začeli pripravljati na praznovanje okrogle obletnice, se je rodila zamisel, da bi napisali himno, s katero bi predstavili dogajanje na naši šoli.
Tako smo v maju pripravili natečaj. K sodelovanju so bili povabljeni učenci, njihovi sorodniki in zaposleni na šoli.
V slabem mesecu dni smo prejeli pet zanimivih predlogov. Najbolj nas je prepričalo besedilo lanskih devetošolk Leile Smolinsky in Karin Batista.
Da bomo himno lahko tudi zapeli, je poskrbel g. Tilen Slakan, ki se je odzval povabilu in besedilo uglasbil.
Vabimo vas, da si zapojete zmagovalno pesem in preberete besedila ostalih štirih predlogov.
Stara šula
Himna Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica
Šola Dragotina Ketteja
je v Ilirski Bistrici doma.
Zagotovo ste zanjo slišali.
Le kdo je ne pozna!
Stara šula zgodba je naša,
pa vedno kaj novega prinaša.
Tu se nam veliko pripeti,
dogodivščine pomnimo vse dni.
Stara šula, po naše rečeno,
najboljša šola, če povemo iskreno.
Važen del naših življenj,
velik je njen pomen.
Na šoli Kette nas združuje,
dobra volja poveljuje.
Šport in glasba ter kultura,
vse nam je avantura.
Beremo, računamo, rišemo,
seveda pa tudi kaj napišemo.
Po pouku v park gre vsak,
tam diha se svež bistr’ški zrak.
Stara šula, po naše rečeno,
najboljša šola, če povemo iskreno.
Važen del naših življenj,
velik je njen pomen.
Karin Batista in Leila Smolinsky, učenki 9. a
Kettejeva šola
Ponosno v zelenju sredi mesta stoji
in vabi željne znanja skozi svoje dveri.
V njej sliši mladostni se živžav,
v njej lepa beseda vedno najde svoj prav.
V njej vse pomembno se zdi:
opazovati, spoznati, pisati, brati
pa peti, plesati in raziskovati,
a tudi spoštljivo drug z drugim ravnati.
V njej sliši mladostni se živžav,
v njej lepa beseda vedno najde svoj prav.
V njej rodijo se prijateljstva,
ki lepšajo nam dni,
prijetnih doživetij s sošolci
nikoli dovolj nam ni.
V njej sliši mladostni se živžav,
v njej lepa beseda vedno najde svoj prav.
Najlepše je,
ko se v želji,
da bi uspešni
in ustvarjalni bili,
združimo vsi:
učenci, roditelji, učitelji.
Pri nas sliši mladostni se živžav,
lepa beseda vedno najde svoj prav.
Dragica Štemberger Maljavac
Kettejeva šola najboljša je
Naša šola najboljša je,
po pesniku dobila je svoje ime.
Ponosno sredi mesta stoji,
zelenje obdaja jo z več strani.
Vanjo učenci radovedni hitimo,
da se v njej čim več naučimo.
Ta ustanova naš drugi je dom;
v njej rastemo v višino,
pridobivamo znanja širino,
tkemo prijateljske niti,
vanjo lepo nam je priti.
Naša šola najboljša je,
po pesniku dobila je svoje ime.
Tu sanje svoje uresničujemo,
drug drugega podpiramo,
se med seboj spoštujemo,
čeprav zelo različni smo.
Naša šola najboljša je,
po pesniku dobila je svoje ime.
Na igrišču našem vedno je živžav:
eni tečemo, drugi za žogo se pode,
tretji radi klepetajo
in kako si skrivnost izdajo.
Naša šola najboljša je,
po pesniku dobila je svoje ime.
Dragica Štemberger Maljavac
Ni je šole, kot naša je
Ni je šole, kot poznamo jo vsi,
v njej učili so se starši, zdaj še mi.
V spominu trajnem ostala bo za nas,
saj najlepši je šolski čas.
Da šola ni šala, pravi vsaka mama,
da šola ni šala, je resnica prava.
A če hočeš kdaj uspet’,
moraš poslušat’ in sedet’.
A če hočeš kdaj uspet’,
moraš knjigo v roke vzet’.
Ni je šole, kot naša je,
po Dragotinu Ketteju nosi ime.
V njej trudimo in učimo se,
da postali dobri bi ljudje.
Da šola ni šala, je resnica prava,
od učenja zaboli te tudi glava.
A če hočeš kdaj uspet’,
moraš znati potrpet’.
A če hočeš kdaj uspet’,
moraš knjigo v roke vzet’.
Ni je šole, kot poznamo jo mi,
kjer smo sošolci si prijatelji,
kjer se smejemo z učitelji,
saj šala vzdušje popestri.
Da šola ni šala, je resnica prava,
od učenja zaboli te tudi glava.
A če hočeš kdaj uspet’,
moraš znati potrpet’.
A če hočeš kdaj uspet’,
moraš knjigo v roke vzet’.
Laura Novak
Stara šola
Stara šola ji je ime,
kdor je iz občine
Ilirska Bistrica, to že
od nekdaj ve.
Šola je velika
in mi v njej
smo vsi
kot foto slika.
Šolo držijo pravila,
red in olika,
ki nas vse vodi
v svet pokončnega lika.
Šola je velika
in mi v njej
smo vsi
kot foto slika.
Uma Lili Prelec, 4. b
