Besedilo: Mihael Matko
Učenci iz Vrbovega so do leta 1875 obiskovali trnovsko osnovno šolo, naslednji dve leti pa je poučevanje potekalo v zasebnih prostorih v Vrbovem. Osnovna šola v Vrbovem je bila ustanovljena leta 1877. Njen šolski okoliš je zajel še bližnje vasi: Jasen, Vrbico in Jablanico. V šolskem letu 1886/87 je bilo v vrbovski šoli že okoli 100 šoloobveznih otrok.
Osnovna šola Vrbovo je morda zanimiva tudi zaradi tega, ker je v njej, tako kot na Dolnjem Zemonu, učila pesnica Maksa Samsa. Poleg nje se kot učiteljici v šolskih letih 1943/44 in 1944/45 omenjata še Vida Hrvatin Gojkovič in Angela Valentinčič.
Šola je med kapitulacijo Italije, kot vse ostale šole, preživljala burne čase in se borila za slovenski jezik. Obdržala se je do razpada fašizma in kot takšna delovala vse do leta 1962, ko je bila priključena Osnovni šoli Dragotina Ketteja. Spomin na samo stavbo še ostaja, danes je v objektu gasilski dom.
O osnovni šoli v Vrbovem je Darja Štembergar po pričevanju Marije Iskra (roj. Štembergar) zapisala naslednje zanimive besede:
“Na šoli sta poučevali dve učiteljici, v dveh učilnicah. V prvi, ki se je nahajala v spodnjem prostoru poleg drvarnice, sta bila združena prvi in tretji razred. Druga učilnica, ki se je nahajala v prvem nadstropju poleg stanovanja za učiteljice, pa je bila namenjena drugemu in četrtemu razredu. V enem razredu je bilo približno petnajst učencev. Ena učiteljica je tako skrbela za približno trideset učencev, ki so bili v tistih časih zelo disciplinirani.
Za vsak predmet so imeli po en zvezek. Malico so prinesli s seboj od doma. Deklice so bile oblečene v črne halje z belimi ovratniki, dečki pa v črne jopiče. Na dan mladosti, ko so obeležili rojstni dan takratnega predsednika Josipa Broza Tita, so bili oblečeni v bele jopice, modre hlače ali krila, nosili pa so še rdeče rutke in modre kape.
Učenci so imeli najraje športno vzgojo, še posebno ob lepem vremenu, saj so se takrat odpravili vse do »Šjrma«, ki je od gasilskega doma oddaljen približno 400 m in je danes prizorišče vaških veselic. Športna vzgoja je bila posebna tudi v jesenskem času, ko je nastopil čas priprav na ogrevanje. Takrat so se postavili v vrsto in eden drugemu podajali drva ter jih tako pospravili v drvarnico. Bili so kot ena velika družina.”
